U R E D N I S T V O I L P R A V A : M A D J . K R A L J . M I N I S T A R S T V O Z A V J E R U I N A S T A V U
-SAOPSTENJA NA SRPSKOM, HRVATSKOM, MEDJUMURSKOM, BUNJEVACKOM, SOKACKOM I VENDSKOM JEZIKU.
S V E T 1 S T E F A N , V T E M E L J I T E L J K R S C A N S K O G K R A L J E S T V A . *
Vu prvesim razgovoru je od pokräcenja poganskih magjarov hila ree. Deca su prezi-vela Stefana vladara iz uvjerenja, iz ljubavi prama doniovini i Bogu dojduce nesebicno poslovanje. V u ovoj razgovornoj jedinici bude opet Stefan vu sredini razgovornog materijàla
i dogodjenja budu se okoli njcga slagala.
Jer je najuzviSenesi dogodjaj ovoga vrü-niena priskrbljenje Kraljevske casti i Svete Korune, zato se prilikom razgovora stein momentoni obSirneSe havim o i to s prcdoce-njorn i raztolnacenjem kipa: „Astrik biskup preda korunu Svetomu Stefanu." Pri ovim casti razgovaranja trsimo se takve utjeeaje presaditi vu decu, s kojiini moremo veliku znamonitost Svete korune ùntiti dati deci.
(Iz donesenog materiala dolnjeg nacrta к domaciin primlikaui i okolnosti, как takajSe к kipom i stivam, koje imamo, priliőni materi-jal si zaberimo. Istina. da MUrav materimateri-jala
to zahteva, da bude forma razgovora pripo-vestna. ali gdfi nani je samo moguce i deci daino moguenost, da govoriju. Oni naj citaju iz kipa pojedine dogodjaje, oni naj presudji-vaju oni naj sudiju i naj poveju оно misli i custva svoja, ко ja su jiin se med razgovorom vu dusi pojavila.)
PLAN.
P r l p r a v l j a n j e .
a) Skopìano opctovanje. Materijal: Sto nani je priskrbel ovu zemlju? Kakve su vere bili nasi prvi dedi? Sto jili je obrnul na krscansku veru? Zakaj je bilo to dobro?
b) Prelaz. Materijal: Orsag jos neje bil vu-redjeni. Stefan je vezda pocel nutrasnje vure-djenje orsaga i da po digne vuglednost vladara.
c) Iztaknuce svrhe. Da kaj je napravil i как je nacinil, vezda budemo se od toga rezgova-rali.
* Vu novim narcítjenju .IcdinatvcniJi Puckoskolskil.
Uvodni knjiga izáslo je:
Drozdy Gyula: Góvorna i uzorna vu IV. гагпч1и TV. predolano izdanjto.
I t e s p r a v l j a n j e .
a) Stefan dobi apoStolski naslov ì korunu.
Materijal: Stefan je poslanike poslal к papi i prosil s a je, da mu orsaga i naroda vzérne med krscanske orsago. Papa jo iz drage volje zvrsil Stefanovu prosnju. Zvun apostolskoga iiaziva mu je i korunu poslal. Akoprém je orni korunu koju je Stefanu poslal, poljskouki kralju dal napraviti. V u ono vreme najme se je i poljski vladar s istom prosnjom obrnul к Silvestru papi, как i Stefan.
„Papa je dal napraviti za poljskoga kralja jednn dragoeènjenu korunu. Vec .je tak liilo, da bude mu istu predai, kada — poleg pripo-vedanja je vu noci cudnovatu senju senjal.
Angel se je ()ojavil pred njim i opomenul ga je, da naj neda korunu poljskomu vladaru, jer je Bog ovu korunu vrednesemu clovekn odredil.
„Daleko od okoiice Dunava budu dosli zutra к tebi premozni muzi, — rekel mu je ángel iz jednoga novoga krscanskoga orsaga, n j e g o r
\ladar je' vrèden iste."
Papa se je prebudil od cudnovate sünje i evo pred licom su mu Stefanovi poslaniki s Astri-kom. Papa je zacudjeiio poslusal poslanike daleSnjega orsaga. koji su s vrucinii farbami prepovédali trsenje Stefana, s kojim je vu svojim narodu pravu veru ukorenil. Uzhiceno je zakliknul: „Ja sani samo apostolski, ali Stefan je pravi apostol!"
Vezda mu je najedenput razsvetljena bila noena sünja. Prerazmiil ja angelovu oiiomenu i s apostolskini blagoslovom je Stefanu poslal korunu."
b) Predanje boriine. Na temelju kipa. koj se vu zbirki historicnili kipov za jtucke skole nabadja. materijal i posto pan je si edece more biti: — Da как je prevzel Stefan korunu, to je tu na ovini kipu — velim, — i vun denem kipa, kaj deca kratko vreme pregledavaju, zatem na kratko poveju, kaj sti na njim spazili, slucajno i pitaju.
Sa ravnanim predocenjem skopeani mate-rijal je sledeci: Prelepa mramorna sala' vu njoj vladarski trónus, na kojim su dve sedale. Jednó sedalo je prazno. Vu ovim st;di Stefan, koji vezda pred tronusom na remek tepihu stoji.
Vu drugim sedalu Stefanova zena, Gizella sedi.
62 Br. 4:1944.
UCITEL.]SKI LIST Stefanov stas je zbilja vladarski. Plaäö, opravamu je remek dolo. Vu ruki ima sablju. Do-sadasnji vladarski znak drzi. Iz lica se mu evéti pamet, dobrota krotkoca i tronuèe. P r e d n j i m stoji opat Astrik s odlicnom pratnjom.
Astrik korunu prèma Stefanu drzi i krotko
•nekaj govori. P a k a j mu more reci? — Morti to: — Stefan, papa ti je posluhnul proSnju.
Tvojega orsaga prima vu red kr§canskih orsagov. D a j e ti tebi i tvojiin nasljednikom kraljevski naslov. P a p a je jako srecen bil, kada je cui, da koliko si delal, trudil se, apo-stoloval med tvojiin narodom samo zato da med n j i m i siris krscansku v e r u ! Zato ti do-zvoli, da poleg kraljevskog naslova tak ti, как i tvoji nasledniki i „apostolski" naslov morete hasnuvati. I korunu je poslal papa, skojooi se ti i tvoji nasledniki za k r a l j e morete dati koruniti. Od vezda magjarski k r a l j samo он more biti, koga s ovom svetoin Korunom koruniju velini i stèrri jirn v mislenje po-stavini Astrikov govor. (Na takve predstav-ljanja, dramatiziranja je cudaput potreboca prilikom razgovora.)
DaleSnji materijal morebiti ov: Nazocni su Astrikov govor tiho i dirnuti posluSali. Jeden pop doli prigne glavu a d r u g i na Stefana glediju i s najveksim postuvan.jem p r e m a t r a j u njegovu zvisenu persomi. Iz lepoga lica Gizelle se takajge dobroca i krotkoca sveti prema nani. Odzadi su tam velika gospoda, da budu svedoki onomu veselju, ко je je magjar-skoga naroda s kraljevsldni naslovoin i svetom Korunom zastiglo. Svi nemo i raduvajuci se glediju uzviseni cas. — P a k a j je mogel k r a l j odgovoriti na Astrikov govor? — prinukam decu na mislenje.
c) Stefan vuredi orsaga. Materijal: Orsaga je na biskupije rezdelil i za prvoga biskupa (primasa) je esztergomskoga postavil. Vu sva-kirn desetim sein je cirkvu dal zazidati (Jeli je vu nascj obcini, ili vu okolici takva cirkva ili del cirkve ili rusevina, koja je iz vremèna Sv. Stefana? (Poleg cirkvah je plebanije (fa-rofé), klostre dal postaviti. Vnogo svecenikov (popov) je doslo iz drugih orsagov. Popi su naroda ne samo na veru, nego i na poljo-delstvo, marvogojstvo, рак i n a mestriju navu-cali. Poiiom je narod desetinu ploda piatii.
J e l i je kakvi spomenek ostai od ovoga vu nasoj obcini? (Na vnogi m e s t a j pozeto zito ,,vu krize" slozi.yu i gornji snop „kriza" za
„pop"-a zoveju, jer je ov negda popov dopitat bil.
Na ustavno vuredjenje spadajuci mate-rijal. Stefan je orsaga na varinegjije rezdelil.
Svaka varrnegjija je bila okol i jednoga grada (vár). Na celu ovoga je gradski zupan, (lenes veliki zupan (főispán) bil postavljen. Stanov-niki grada su morali soldacku sluzbu vrsiti.
To je bil kraljov oruzani narod. Okoli gradov su se poceli zidati p r v i varosi. К а к ? Vu stvari tuzbah je sam k r a l j dal istinu. Drzal je sud-bene dneve. K a k v i su mogli biti ovi? (PreiniS-lenje pojavov.) Nádor (palatin) i orsacki sudec
su gustoput preputovali orsaga, da pravieu deliju. (Premislenje slucajov.)
Na obrazbu spadajuci materijal. Rezsirilo se je poljodelstvo, bol je su znali zivine povati.
vec je bilo mestrov. Rezsirilo se je i pismo, ali samo popi su pisali, i to po cirkvenim jeziku, latinski (dejacki). Sam k r a l j je pisal navuke svojemu sinu: Imbri kraljevicu. Popi su to prodekuvali, narod na to navucali, как mo-r a j u dobmo-ri, pobozni ljudi ziveti. Bili su i pope-vaci, koji su cine starih dedov, orsacke stvari i zriamenitese dogodjaje med narodom izpo-pevali.
d) Zadnji dnevi Stefana. Materijal: Veli-koga k r a l j a je vu starosti velika nesreca za-stigla. J e d i n i njegov sin, naslednik na tronusu Imbra herceg (kraljevic) je vuinrl, (Jeli je vu nasoj opcini vulica, pijac, cirkva i t. d. koja je po njegovim imenu nazvana?) Na k a j su prisegli Arpadu vodje? (Da dok Arpadovo pokolénje zivi, navék budu iz istoga zebrali kralje.) M a g j a r i su to obdrzali, na k a j su pri-segli. Vec hercegov je zivelo i z Arpadovoga pokoleu.ja, pa je po smrti Stefan k r a l j a svaki k r a l j stel biti. Pak i to su n a p r a vil i, da su vu noci, vu hizu gde je Stefan spai, potajnoga ubojnika poslali. Ubojniku je od straha doli opal noz, na k a j se je k r a l j prebudil. „Ako je Bog znienom, sto more biti proti meni?" — rekel je kralj. Ubojnik se je na koljena hitil i tak je prosil za oproscenje. K r a l j mu je opro-til.
Svetog zivota kralj, komu cuda more za-livaliti narod, je vumrl. P o smrti su ga za nje-gove vredne cine med svetce postavili.
Vezbanje.
a) Kratko opejtuvanje. — K a j se vain je najbolje dopalo iz ovoga, k a j ste culi, vidli?
-— pitam, na k a j deca prepovedaju se one slu-caje, koji su n j i m na dusu najbolje delovali.
Redovito svako drugo déte drugi slucaj pove i tak pomalem celi materijal na svetlo dojde.
b) Potvrdjenje. (Udubljenje.) — Komu mo-remo zahvaliti, da sino mogli, si priskrbeti ovu lépu domovinu? — Arpadu. — Je, ali ako bi magjarski narod i po sto Ijet ostai jos po-ganske vere i poganskih obicajov, tezko, da bi sino mogli drzati 01111 zemlju, koju je Arpad na lias ostavil. Da sino j u mogli drzati, to Svetomu Stefanu moremo zahvaliti, koji je pogane m a g j a r e na krscansku veru obrnul.
Prevucal n j i h je к stalnomu stanu, i klata-ranje je zatrl. — Skoroui jezero ljet vec tomu, da je Sveti Stefan k r a l j vumrl. Ali m a g j a r s k i narod neje pozabil njega. Orsaga i dfnes, kakti
„Orsaga Svetoga Stefana" spomina. I m a svoje pile. Gde? (Predocimo pil Svetoga Stefana vu Budimgradu.) Cirkve, vulice i t. d. je nazval po njegovim imenu i svakoga ljeta, augustuSa 20-ga svetkuje na njegov spomenek, desnicu njegovu vu proseciji neseju okoli. Iz céloga orsaga jih mnozina dojde onda vu Budim.
(Koji je bil vec tom prilikom tam iz naSe obőine?)
REV 2 0 1 0
UCITELJ SKI LIST Br. 4:1944. 6 3
Sveta Koruna je i vezda joS je. Vu Budim I to zato, jer svi pod ovu Svetu Korunu spa-gradu ju cuvaju, na§e kralje Snjom koruniju.
Najveksi narodni kinc (blago) nam je. Ako joj kipa gledimo (predocenje) ne samo na kralja, mego na celi magjarski narod mislimo.
damo.
c) Risanje. Grad, cirkva, pil Gellérta, Sveta Koruna.
d) Popévanje. Ah hol vagy . . . (Oh, gde si...)
R A Z U Z D A N O D I J E T E .
Napisao : AURELIJE G Y A R M A T H Y .
U svakoj skoli ima razuzdane djece. Tuzba je proti n j i h da pobrkaju, preokrene skolski red, bune skolsku tiäinu, mir. Neprestanu vicu, larmaju, skacu, vrpolje se, nomimi su. Ta. vrlo zivahna djeca nijesu zlocesta, opaka, samo su neuredna, nedisciplinovana. Njihov zdrav zi-votili nagon nastoji, da vjecnim, neprestanim pokretanjem, vrpoljenjem, nemirnoscu obustavi, lijesi njihove nagomilane sile. Cini m a n j e posla, zaposlenosti ima dijete, tini mu vise gìbanja, k r e t n j e treba.
Poznajuói uzroke razuzdanog ponasanja i iiacine ocitovanja ovili, nije tesko itaci prilicna uzgojna sredstva i nacine. N a j p r i j e trazimo i dajmo prilike nato, neka se dijete izdovolji и poslu, k r e t a n j u . Dopustimo da pri obuci ceSce govori. D a j m o mu posebne, specijalne naloge i cvlastimo ga da ucestvuje u odrzanju skolskog reda (pr. cistodrzanje ploce, pvovjetrenje
ucio-niee). Tako ce ujegove snage poetati dobro-(vorne snage. Zbog .skakanja, zivahnosti ne-inojmo ga proglasiti „zlocestim" djetetom. Ovo bi mu nepostojanim ucinilo njegov polozaj pa bi izazvalo iz njega jogunasto vladanje stetnog smjera. Nastojmo katkada objasniti vaznost, ljepotu i korist skolskoga reda, s druge strane pako neugodnosti, poslijedice nereda. T a j jiosao djelomice je u vezi sa skolskom disciplinom.
(Ijelomice gajeujem i razvijanjem reda i osje-í'-aja lijepoga. Daljna sredstva mozemo űzeti >
pcdrucja uzgajanja drustvenog zivota. Da se lakó razuzdano dijete uprilici u razrednn za-jednicu, nioramo u njeniu buditi zelju i volju za prijateljstvo, za zajednicki rad i igru, т о -ramo ga podsticavati na samostegu i umjere-nost, j e r uvjet pogtovanja i primanja u zajed-uicu je disciplinovano pona§anje koje se pri-lagodjuje redu.
Sa osjeóajniin pobiidama nastojmo podupi-rati djecju volju.
*
Voi ja je najbolje sredstvo za uzgoj samoga sebe.
Ugled, poslusnost, stovanje nijesu suprotni èovjeéjoj naravi. Po prilici do desete godine ugled je neophoduo potrebna uzgojna cinjenica.
*
Poslusnost se samo onda cini nepravicnotn i teskom, ako nato dijete samo sila i moc pri-siljuva.
*
Stalna poslusnost istotako stetna moze biti kao i neposlusnost, zato uzgajajmo na dobro-voljnu poslusnost, koja iznutra ishodi.
He upe герани спорт новеЬава и одржава ciiaiy тела, и ibeioßy мок criiapaiba. ()4e.m'iyje удове, pa:!Biija w.¡-држл.ивост, брзину и вештипу.
#
Ilpoyчан,aibe околине малолетних грешника yKa3yje на то, да je узрок кихове покварено-сти najueiiihe нокварена околина и р^ав при-мер исте. Стога, ако мислимо поправити н>их, морамо их Hajiipe ослободпти те околнпе.
*
Навикава(мо доте на чуваше и деа.ен.е CBOJHX
ствари, као и на цешен.е ту be имовине. Нека не мисли све iipHCBojHTH себи и нека се зна)у одреЬи C B O J H X жел.а.
#
Vaspitajmo buduci narastaj na oseéaj odgo-vornosti, moralnu smelost, pravednost, oseéaj áuznosti i otmeni postupak.
A magyarországi k i s e b b s é g i t a n n y e l v ű népiskolák számára
a m. kir. vallás* és közoktatásügyi Miniszter Ú r által engedélyezett tankönyvek :
N É M E T N Y E L V Ű T A N K Ö N Y V E K r
Deutsches ABC (Német ABC), für die Volksschulen mit deutscher
Unterrichtssprache. (A- és B-típus.) 144 Vezérfonal a Német ABC-hez —50 Deutschee Lesebuch (Német olvasókönyv), für die П. Klasse- (A- és
B-típus.) 130 Deutsches Lesebuch (Német olvasókönyv), für die Ш—IV. Klasse.
(A- és B-típus.) В — Deutsches Lesebuch (Német olvasókönyv), für die V—VI.
Klasse-(A- és B-típus.) . «20 Natur- und Wirtschaftskenntnisse (Természeti és gazdasági ismeretek),
az elemi iskolák V—VI. oszt. számára. (A- és B-típus.) 1 60 Deutsches ABC und Lesebuch (Német ABC és olvasókönyv), az elemi
iskolák II—III. osztálya számára. (C típus.) 144 Deutsches Lesebuch (Német olvasókönyv), az elemi népiskolák IV—VI.
obztálya számára. (C-típus ) 2 70 Magyar ABC és olvasókönyv, az elemi iskolák П—III. osztálya számára.
(A- és B-típus.) 1 60 Magyar olvasókönyv, а IV. osztály számára. (A- és B-típus.) 2 70 Magyar nemzet története, alkotmánytan, földrajz, az V—VI. osztály
számára. (B-típus, magyar nyelven.) 180 Geschichte, Erdkunde, bürgerliche Rechte und Pflichten (Történelem,
földrajz, állampolgári ismeretek) a német tannyelvű elemi iskolák
V—VI. osztálya számára 1'40 Természeti és gazdasági ismeretek a magyarországi kisebbségi
népisko-lák V—VI. osztálya számára —80 S Z L O V Ä K N Y E L V Ű T A N K Ö N Y V E K
SlovenskS' ílabikár a öitaaka maisch pre l'udové Skoly s vyuőovacím jazykom slovenskym. Abc szlovák tannyelvű népiskolák I. osztálya
számára 130 Návrat. Slovenská Cítanka pre II. triedu l'udovych Skól s vyuCovacon
reőou slovenskon- Szlovák olvasókönyv szlovák tannyelvű népiskolák
II. osztálya számára 180 Návrat. Sloveniká öitanka pre III а IV. triedu l'udovych Skol s
vyuío-vacim reòou slovenskou. Szlovák olvasókönyv szlovák tannyelvű
népiskolák III-, IV. osztálya számára 8"—
Návrat Slovenská òitanka pre V. a VI. triedu l'udovych Skol s vynőo-vacou reíou slovenskou. Szlovák olvasókönyv a szlovák tannyelvű
népiskolák V., VI. osztálya számára 821 Dejiny uhorského národa zemepis oböianska nauka. (Magyar
történe-lem és földrajz szlovák nyelven ) A szlovák tannyelvű népiskolák
V—VI. osztálya számára 1'80 Náuka o prírode a hospodárstve pre V a VI. triedu menSinov^ch
l'udovtfch 5k61 v uhorsku Természeti és gazdasági ismeretek a
ma-(Tyarországi kisebbségi népiskolák V—VI- osztálya számára 1'40 R O M Á N N Y E L V Ű T A N K Ö N Y V E K
Abecedar si carte de citire pentru cíasele I-a, Il-a si I l l a ale scoalelor populare cu limbä de predare romàna. Abc. és olvasókönyv a román tannyelvű népiskolák I., II. és III. osztálya számára — 80 Carte de citire pentru cíasele IV-a, V-a si Vi a ale scoalelor populare cu
limbä de predare romàna Olvasókönyv a román tannyelvű népisko-lák IV., V. és VI. osztálya számára 2 — Istoria natiunii ungare, constituya, geografia. A magyar nemzet
törté-nete, alkotmánytan, földrajz a román tannyelvű népiskolák IV., V.
és VT- osztálya számára 160 SZERB< É S B U N Y E V Á C . S O K Á C N Y E L V Ű T A N K Ö N Y V E K s a j t ó alatt.
Kiadja a
KIR. MAGYAR EGYETEMI NYOMDA
B U D A P E S T , V I I I . , M Ú Z E U M . K Ö R Ú T 6 .
Szerkesztésért és kiadásért felelős: D R O Z D Y G Y U L A főszerkesztő.
44.484/a. — Királyi Magyar Egyetemi Nyomda Budapest. VIII., Múzeum-körút 6. (F.i Thiering Richárd.)
Beilage.
SIEBENUNDSIEBZIGSTER JAHRGANG No 5. BUDAPEST, DEN I. MÄRZ 1944.
Blatt der Volksschullehrer
GELEITET U. HERAUSGEGEBEN : VOM KGL. UNG. KULTUS« U. UNTERRICHTSMINISTERIUM
KUNDMACHUNG IN DEUTSCHER SPRACHE
D I E W O R T E R K L Ä R U N G E N IN D E R V O L K S S C H U L E M I T D E U T S C H E R U N T E R R I C H T S S P R A C H E .
V o n J E N Ö KARDEVÄN.
Die Volksschule mit deutscher Unterrichts-sprache ist immer zugleich eine Sprachschule, und der Lehrer sollte zugleich auch ein Sprachpädagoge sein. Die sprachlichen
Schwie-rigkeiten bilden nämlich den K e r n der Pro-bleme, die der L e h r e r zu lösen hat.
Ein jeder Lehrer muss vor allem die Sprach-kenntnisse und den Sprachgebrauch der deutsch sprechenden Bevölkerung genau ken-nen, wenn er den Unterricht in der Volks-schule mit E r f o l g erteilen will. Die Kinder sprechen zu Hause eine uugarländische deutsche Mundart, die ersten B e g r i f f e knüp-fen sich an diese Sprache. Als sie in die Schule kommen, verfügen sie aber n u r über eine verhältnismässig kleine Zahl klarer Be-g r i f f e . Der Schule fällt die AufBe-gabe zu, die unvollständigen oder unvollkommenen Be-g r i f f e zu klären zu erBe-gänzen und zu festiBe-gen, f e r n e r diese weiterzuentwickeln durch die Heranbildung neuer Begriffe.
Bei diesem V o r g a n g spielt die Worterklä-r u n g die HauptWorterklä-rolle, auch in deWorterklä-r ungaWorterklä-rischen Volksschule, — besonders in den unteren Klas-sen. da der Wortschatz de« kleinen Kindes noch sehr gering ist, und weil seine Sprach-kenntnisse überhaupt unvollkommen sind. Die E r w e i t e r u n g des Wortschatzes ist auch in der ungarischen Schule ein schwieriges Problem, das das Können des besten Lehrers auf die P r o b e stellt, denn das Erlernen eines unbe-kannten Wortes ist zugleich mit dem Kennen-lernen eines neuen Begriffes verbunden, da meistens nicht n u r das Wort, sondern sein In-halt, der Begriff unbekannt ist.
I n der Volksschule mit nicht deutscher Unterrichtssprache ist dieses Problem noch verwickelter.
Die erste P e r i o d e der Sprachentwicklung de« Kindes v e r l ä u f t im Elternhaus in der Mundart. In manchen Dörfern wird diese Ent-wicklung noch vor dem Volksschulalter durch a n d e r e Einwirkungen beeinfusst. Das Kind kommt zum Beispiel in einen ungarischen K i n d e r g a r t e n , wo es neue B e g r i f f e in ungari-scher Sprache erlernt, ausserdem lernt es auch hochdeutsche W ö r t e r kennen, so dass zur Zeit der Einschulung die Sprache des Kinde« kein einheitliches Bild zeigt. Es gibt immerhin zahlreiche Dörfer in denen die mundartliche
Sprachentwicklung des Kindes in dem Vor-schulalter nicht gestört wird. Zur Zeit dee
Schuleintrittes aber, als die Sprachentwdck-lung des Kindes im Begriff ist grosse Fort-schritte zu machen, können die Anforderun-gen der Schule sehr leicht Rückfälle bewir-ken. oder die Sprachentwicklung hemmen. Der Unterricht wird nämlich in der deutscheu Hochsprache — Schulsprache erteilt, auch der ungarische S p r a c h u n t e r r i c h t beginnt — also zwei ungewohnt klingende Sprachen wirken auf das Kind ein.
Die Sprachentwicklung des ungarischen Kindes zeigt uns, immer eine steigende Ten-denz. und wir könnten sie mit einer ungebro-chenen, aufwärtsstrebenden Linie veranschau-lichen. Die Sprachentwicklung bei Kindern deren Muttersprache eine deutsche M u n d a r t ist, wird die Sprachentwicklung beim Schul-eintritt durch die Verschiedenheit der Mund-a r t und der SchulsprMund-ache gestört, so dMund-as« w i r sie mit einer zwar aufwärtsstrebenden, a b e r beim Schuleintritt, manchmal schon früher, in gewissen Fällen sogar öfters gebrochenen Li-nie veranschaulichen können.
Der Lehrer muss also Mittel und Wege finden um dieses Übel zu beheben, oder zu-mindest zu verkleinern. Diese Mittel können von verschiedenster A r t sein, auf die wir u n s in diesem kleinen Aufsatz nicht erstrecken wollen. N u r das folgende Problem möchten w i r eingehender erörtern: auf welche Weise sollen wir den Schülern die unbekannten Wör-ter beibringen so in der ungarischen, wie in der deutschen Sprache, damit sie ihnen ge-läufig werden!
Damit müssen wir vor allem im klaren sein, dass man diesbezüglich keine allgemein gültigen Regeln aufzustellen vermag, da der Lehrer fast in einem jeden Dorfe andere Schwierigkeiten zu bewältigen hat. Wir kön-nen n u r Ratschläge geben, die der Lehrer nach bestem Können den örtlichen Umständen anzupassen vermag.
Es wird D ö r f e r geben, in denen die Kin-del- beim Schuleintritt fast n u r die Mundart sprechen und verstehen, in anderen Dörfern werden die K i n d e r dagegen auch schlecht und recht oder ganz gut die ungarische Sprache beherrschen, von gewissen B e g r i f f e n werden
66 No 5. 1944. BLATT DER VOLKSSCHULLEHRER eie vielleicht nur den ungarischen Namen
ken-nen. Wie es auch sei, muss der Lehrer wäh-rend des Unterrichtes sehr viele Wörter er-klären, viel mehr Wörter, als in der ungari-schen Schule, da doch die Schulsprache (die deutsche Hochsprache) eine Sprache ist, die den Kindern fremd klingt, und die Wörter der ungarischen Sprache grösstenteils auch einer E r k l ä r u n g bedürfen.
Wie soll der Lehrer bei den Worterklärun-gen verfahren?
Das einfachste ist, das unbekannte W o r t (ungarisches oder hochdeutsches Wort) in der Mundart zu nennen, und so die Bedeutung des unbekannten Wortes anzugeben, ferner in der ersten Klasse es in vielen Sätzen üben zu las-sen, in den höheren Klassen es auch an die Tafel zu schreiben. Ist von einem ungarischen Wort die Bede, so kommt daneben gleich die deutsche Bedeutung, ist das Wort aber ein deutsches Wort, so schreiben wir die Bedeu-tung in der Mundart nicht daneben, da man die mundartlichen Wörter n u r mit speziellen phonetischen Zeichen niederzuschreiben im-stande ist. Das deutsche Hauptwort kommt immer samt Geschlechtswort und Mehrzahl, das starke Zeitwort samt den Hauptformen an die Tafel.
Das ist der kürzeste Weg der Worterklä-rimgen, so nimmt sie die wenigste Zeit in An-spruch, so fassen Begriff und Wort im Kind am leichtesten Wurzel wenn nämlich das Wort mit dem wir das unbekannte W o r t er-klären wollen, kein leerer Schall ist und zu der Lautreihe, woraus das Wort besteht, ein
Das ist der kürzeste Weg der Worterklä-rimgen, so nimmt sie die wenigste Zeit in An-spruch, so fassen Begriff und Wort im Kind am leichtesten Wurzel wenn nämlich das Wort mit dem wir das unbekannte W o r t er-klären wollen, kein leerer Schall ist und zu der Lautreihe, woraus das Wort besteht, ein